Vinoteka Vinske kleti Slovenije v svojem prijetnem ambijentu starih slovenskih vinskih kleti ponuja na izbiro preko 100 slovenskih vinarjev ter z njimi preko 400 vin. 

Vino v Sloveniji poznamo že iz časov rimskega imperija, saj so ravno v tem času Rimljani preko bojnih pohodov k nam prinesli vino in vinske trse iz katerih so se razbohotili vinogradi. Čeprav je najstarejša trta v Slovniji stara 200 let in se nahaja v Mariboru, so naše dežele z vinom seznanili že v rimskem času. Nekatere sorte, ki jih imamo nas opominajajo ravno na to, še posebej Malvazija, ki je k nam prišla iz njene izvorne domovine Male Azije, od koder tudi ime. Slovenija ima v svoji bogati zgodovini že veliko omemb vinogradov in vinogradnikov, najbolj poznan je zapis vinorodnih področij Dolenjske v Valvasorjevi Slavi vojvodine kranjske iz leta 1689. Valvasor je že takrat na območju Dolenjske pisal o vinu, ki ga drugod po Kranjski ni, očetu današnjega cvička. Do danes je vinogradništvo postalo del vinarjeve duše, saj je zaradi zahtevnosti, žrtvovanja in dela vloženega v dobro vino popoln izraz predanosti naravi instermenje k odličnosti končnega produkta.

V Sloveniji imamo danes tri vinorodna območja, Primorsko, Posavje in Podravje. Slovenija ima površinsko 25.000 hektarjev vinogradov, od tega je za pridelek prijavljenih okoli 13.000 hektarjev. Vinogradnikov, ki stekleničijo vina je pri nas okoli 1400.

Primorska vinorodna dežela je razdeljena na štiri vinorodne okoliše in sicer Goriška Brda, Vipavska dolina, Kras in Slovenska Istra ( Koperski vinorodni okoliš). Izmed teh po številu pridelkov iztopa Vipavska dolina, ki ima tudi največ trsove vitis vinifere (vinorodne trte). Na primorskem se je uveljavil tudi rek: "Tina Turner pije biru, Fanci Malvaziju!"

Posavska vinorodna dežela je razdeljena na tri vinorodne okoliše, ki so Dolenjska, Bela krajina in Bizeljsko - sremiški okoliš . Med njimi prevladuje Dolenjska, ki zlasti zaradi cvičkarjev dosega približno 6150 pridelovalcev vina. Med Dolenjci je tudi pesem Antona Martina Slomška, ki je zapisal: "Dolenc pa mora znat, svoj vinograd obdelvati: Če ga delal prav ne bo, bo pa pil vodo."

Podravska vinorodna dežela je razdeljena na dva vinorodna okoliša. Ta okoliša ste Slovenska Štajerska in Prekmurje. Podokoliši Slovenske Štajerske so Mariborski, Radgonsko - Kapelski, Ljutomersko - Ormoški, Haloze, Srednje slovenske gorice in Šmarješko - virštanjski. Med vsemi njenimi okoliši najbolj izstopa Ljutomersko - Ormoški, čeprav je po številu trsov in površini prevladujoči mariborski vinorodni okoliš. V podravju je kakor pri vseh vinorodnih deželah prisotna visoka vinska kultura in vinska umetnost. Na podravju, kjer je živel tudi Slomšek obstaja mnogo pesmi, morda najbolj poznana je Veseli hribček, ki se začne: " En hribček bom kupil, bom trte sadil; Prjat'le bom vabil, še sam ga bom pil."

Slovenija je vinsko zelo bogata dežela, kjer ne manjka niti vinske kulture in vinoljubcev. Mnogi med njimi so začeli svoja društva, kot so naprimer red vinskih vitezov, društvo sommelier, sekcija za sommelier-je ter ocenjevanje in izbor vinske kraljice. Te in mnoge druge nam pričajo o vinski zapuščini, ki jo je zapustilo vinogradništvo. Med ljubitleji žlahnte kaplje je bil tudi naš največji pesnik dr. France Prešeren, ki je v svoji Zdravljici izrazil spoštovanje o vinu:

"Prijatlji! obrodile
 so trte vince nam sladkó,
ki nam oživlja žile,
srce razjásni in oko,
ki utopi vse skrbi,
 v potrtih prsih up budi."

Vsem ljubiteljem vina tudi mi želimo, da ob vinu pozabijo na težave vsakdanjika in jih povabimo, da se nam pridružijo pri uživanju žlahtne kaplje, ki jo imenujemo vino.